Letošnje šolsko leto je posebno. Zaradi tega smo naš projekt izpeljali drugače kot prejšnja leta. Z učenci sedmega razreda smo se dobili v šoli v četrtek, 27.5.2021, ob 15. uri. V učilnici slovenščine smo sedli vsak v svojo klop, saj so tako narekovali ukrepi NIJZ. Knjižničarka je razložila načrt popoldneva, ki smo ga preživeli v šoli. Učiteljica Zalika nam je predstavila knjigo Kako dolg je čas, ki jo je napisal slovenski avtor Mate Dolenc. V predvajanem intervjuju je gospod Dolenc povedal veliko zanimivosti o svojem delu in življenju. Za uvod nam je gospa Zalika prebrala črtico Resnica o Odiseju. Nadaljevali smo z branjem črtic po izboru knjižničarke. Po vsaki prebrani črtici smo se o vsebini pogovarjali in delili mnenja. Po branju smo se dobili v jedilnici na sadni malici.

Potem pa se je začelo ”pravo” delo. Knjižničarka je učence razdelila v dve skupini, saj so bili prisotni učenci iz enega razreda, ”mehurčka”.  Vsaka skupina je dobila velik list papirja, flomastre in nekaj slikovnega materiala. Namen je bil, da učenci skušajo na plakatu prikazati vsebino izbranih črtic, svoje mnenje o le-teh in mogoče še kakšno delo istega avtorja.

Med ustvarjanjem plakata so se mnenja med učenci kar kresala, ideje so se utrinjale. Nastala sta plakata, ki krasita steno v knjižnici.

Učenci so brali črtice doživeto, z občutkom. V debati po prebranem besedilu so se vživeli v različne vloge: najprej so črtico komentirali kot bralec. Ob vzpodbudi mentoric so se postavili v vlogo pripovedovalca in skušali razložiti svoj pogled na vzrok nastanka črtice. Najtežje je bilo delo ocenjevalca, saj so težko bili realni. Je pa bila zanimiva njihova otroška naivnost ob prepričanju, da tako črtico lahko napiše vsak, a se je oni ne bi lotili, ker je pisanje težko delo.

Aktivnost sodelovanje učencev je bila zanimivo porazdeljena. Ob branju so bili dokaj mirni, brez kakšnih posebnih idej. V debati so se že odražali njihovi pogledi na prebrano, ob ustvarjanju plakata pa so popolnoma prevzeli pobudo in pokazali svojo ustvarjalnost. Prav prijetno jih je bilo opazovati, kako se lahko samoiniciativno dogovorijo in ne rabijo posredovanja odraslih. Ob pogledu na ustvarjeni plakat so kar žareli. Bili so zadovoljni s svojim delo in  ponosni na ustvarjeni plakat. Vsak učenec je prispeval svoj delež h končnemu izdelku.

Vsak sedmošolec je knjigo Kako dolg je čas dobil v trajno last.

Ob koncu srečanja smo obiskali še Duo center, kjer nam je gospod Ivan predstavil strokovno knjižnico z veliko literature o različnih obrteh. Učencem je bila predstavitev zanimiva, saj take knjižnice še niso videli.

Okrog 20. ure smo se razšli v nevihti in ”mokro” končali 6. Noč branja na Osnovni šoli Veržej.

Ker pa je naša Noč branja del projekta Rastem s knjigo, smo v torek, 22.6.2021, obiskali Splošno knjižnico v Ljutomeru in prisluhnili knjižničarki Branki, ki nam je predstavila knjigo, avtorja in knjižnico. Sprehod po stari zgradbi, kjer poleg knjižnice domuje tudi muzej, je bil zanimiv in poučen, gospa Branka pa zna o vsakem razstavnem eksponatu povedati kaj zanimivega.

Nina Rojnik

Dostopnost