Skoči na glavno vsebino

Dan slovenske hrane obeležujemo vsak tretji petek v novembru. Tudi v letošnjem letu se je naša šola priključila vseslovenskemu projektu Tradicionalni slovenski zajtrk, s katerim smo obeležili že 13. dan slovenske hrane. Glavni namen tega praznika je, da podpremo slovenske pridelovalce in predelovalce hrane ter spodbujamo lokalno samooskrbo s kakovostno hrano iz lokalnega okolja.
Tako smo se že zjutraj zbrali v šolski jedilnici ter dogodek obogatili s kratkim kulturnim programom in skupno pesmijo Lojzeta Slaka – Čebelar. Sledil je zajtrk, ki so ga sestavljali kruh, mleko, maslo, med in jabolko. Slogan letošnjega Tradicionalnega slovenskega zajtrka je bil »Kruh za zajtrk, super dan!«

Preostanek dneva smo namenili kulinarično obarvanim dejavnostim, ki so se zvrstile po razredih. Učenci razredne stopnje so pekli palačinke in preizkusili svoje spretnosti v ustvarjalnih delavnicah. Obiskali so našo lokalno znamenitost Babičev mlin na Muri, kjer so si ogledali postopek pridelave moke.

Učenci na predmetni stopnji so bili vključeni v tematske delavnice. V 6. razredu je bila glavna tema »Od cveta do meda«. Učenci so skozi različne dejavnosti spoznavali pomen čebele za naše življenje, opazovali so njeno zgradbo pod mikroskopom in se pogovarjali o vlogi medu v naši prehrani. V učni kuhinji so pripravili slastne medenjake.

Sedmošolci so se podali na pot raziskovanja »Od zrna do kruha«. Prepoznavali so različne vrste žit, ki uspevajo pretežno na naših poljih, in ugotavljali, katere prehrambne izdelke pridobivamo iz določene vrste. V ustvarjalni delavnici so pripravili slano testo iz moke in izdelovali različne pletenice. V kulinaričnem delu so iz listnatega testa pripravljali rogljičke. Dan so zaključili z obiskom na Ekološki kmetiji Topolovec iz Veržeja, kjer so si ogledali delovanje mlina na kamen ter se seznanili s postopkom pridelave različnih vrst mok in testenin.

Osmošolce je skozi dan dejavnosti spremljala tema »Od mleka do mlečnih izdelkov«. Učenci so spoznavali različne načine tehnološke obdelave mleka ter postopke pridobivanja mlečnih izdelkov. Ugotavljali so, kaj pomenijo označbe na embalaži mleka, s katerimi se srečujemo v vsakdanjem življenju. V praktični delavnici so pripravili domačo skuto in sirotko, sveže maslo in pinjenec, na koncu pa še okusen bananin in bučni namaz. Vse mlečne izdelke so tudi z veseljem degustirali in primerjali, kateri jim je bil ljubši.

Učenci 9. razredov so spoznavali pomen lokalne in sezonske hrane, kako zagotoviti čim večjo samooskrbo, kolikšno pot prepotuje določeno živilo iz bolj oddaljenih držav preden doseže naše trgovske police in kakšen vpliv ima to na naše okolje. Učenci so samostojno sestavljali zdrav in uravnotežen jedilnik, ki bi ga lahko uporabili tudi v šoli. Na koncu so iz svežega, lokalno pridelanega sadja in zelenjave pripravili smuti.

Ves čas pa je bila v šolski jedilnici postavljena tudi stojnica domskega čebelarskega krožka, na kateri so vrli mladi čebelarji svojim sovrstnikom predstavili, kako poteka delo s čebelami. Učenci so se lahko posladkali tudi z različnimi vrstami medu.

Vse končne produkte tematskih delavnic smo zbrali in razstavili na bogato obloženi mizi. Tako smo tradicionalnemu dali pridih sodobnega. Dan je bil vsekakor uspešen, naši želodčki pa zadovoljni.

Za Tradicionalni slovenski zajtrk so nam tudi letos priskočili na pomoč lokalni kmetje in ponudniki, ki so donirali naslednja živila:

  • mleko – Kmetija Saša Seršena iz Veržeja,
  • kruh – Mlinopek iz Murske Sobote,
  • maslo – Pomurske mlekarne,
  • med – Čebelarsko društvo Veržej ter
  • jabolka – Sadjarstvo Malus iz Veržeja.

Vsem donatorjem se iskreno zahvaljujemo.

Zahvala tudi Ekološki kmetiji Topolovec ter ge. Karmen Babič za topel sprejem in predstavitev dejavnosti.

Projektni tim Tradicionalnega slovenska zajtrka

Dostopnost